Polar expedition

Po zacetnih travmah na avtobusni postaji sva koncno le nasla najin VIP bus. Zadevo na 12 kolesih, zadaj dva reaktivna motorja, v dveh nadstorpjih, wc, tv, dva stewarda, malica, voda, bonboni, dekce za pokrit (obvezna oprema za arkticne razmere, ki so kasneje nastopile)...
Damjani se je kar smejalo.

Seveda Damjana ne bi bila zdrava, ce se ne bi zagrebla za zadnjih 5 sedezev (ceprav sva imela druga dva sedeza..). Jaz sem ostal na najinih sedezih in tudi imel polno prostora. Opa zaenkrat. Ne vem v cem je fora, ampak na avtobusih neznansko radi vrtijo na on-board-tvju video spote. Gre seveda za lastno produkcijo, kjer nikoli nisi povsem sigurn, ce gre za posnetek karaok al ne... Tu so imeli na enem VCDju stiri spote, ki smo jih lahko gledali vsaj dve uri. Na koncu bi ze skoraj znal celo besedilo...

Busek je medtem pridno drvel proti Pakseju. Enkrat med potjo sem se zbudil in opazil, da imam novega soseda. Ker menda zadaj ni bilo vec prostora, se je moral vsesti k meni. Khmmm. Seveda je po pricakovanjih v avtobusu z vsako uro padla temperatura za kakih 5 stopinj. Si predstavljate kako je bilo po 12tih urah voznje... Tu so prisle prav vse deke, ki si jih uspel nagrabit naokoli. Ko smo vsi mrzlicno zapirali aircon, je zacelo pihati kar skozi zvocnike... Damjana je bila vsa srecna zavita v flis. Njen vojni izkupicek tudi ni bil slab - 5 dek! Mislim, da sva zmagala.