4000 islands

V Pakseju nisva ostala dolgo, le toliko da sva nasla na avtobusno postajo. Ta je bila tudi market in pasnik za koze, vodne bivole in perjad. To, da ni bilo ne duha in sluha o avtobusih, najbrz ni treba poudarjati. Je pa bil tam en kamijoncek s klopmi zadaj, ki je ravno odhajal v najino smer. Sva se nabasala gor in oddrveli smo po kar dobro ohranjeni asfaltirani cesti. Ko smo enkrat prisli ven iz mesta, smo bili bolj ali manj edini na cesti, nasproti je le pripeljalo nekaj avtomobilov in ena kura, ki pa srecanja na zalost ni prezivela.

Po kakih dveh urah smo se zavili dol iz glavne ceste na lokalno. Te niso nikdar asfaltirane, samo zvozena zemlja. Taka fina rdeca, da se lepo loci od zelenih rizevih polj. Se kakih 15 minut poskakovanja po luknjah in prispeli smo v pristanisko mesto (7 his in 2 drevaka). Od tu res ni bilo vec dalec. Malo po mekongu gor in dol pa sva pristala na zeljenem otocku. Po tekaj lutanja gor in dol sva si izbrala svojo kolibo - oz. oni temu pravijo bungalov in placala cel dolar zanjo. Cena je oblikovana pa podlagi dejstva, da tu ni elektrike pa ti potem ne morejo prodati zraven se air cona pa hladilnika in tvja. Dobis pa mrezo proti komarjem, hammock in petrolejko.