Road to Hell
Na dnevnem planu je po preckanju meje ostala le se pot do Phnom Penh-a. To pomeni okoli 500km ceste in 50km reke. Pot po reki je bila sila neudobna, so pa bili speedboati res hitri in zares smo gliserali v leseni lupinici vse do mesteca Stung Treng. Ker je konec dezevnega obdobja je vodostaj Mekonga zelo visok in vozili smo se skoraj da med poplavljenimi drevesi.
Po malici v Stung Trengu in nenacrtovani menjavi kombija smo odrinili na pot. Do prvega avtoservisa. Sofer se je splazil na pol pod kombi in privlekel ven popolnoma zaprasen zracni filter. "Welcome to Cambodia!"
Kmalu nam je bil jasno v cem je trik - nova cesta je v gradnji in se ni asfaltirana, tako da se po dvopasovnem makadamu dviguje prah kot za stavo. Seveda smo bili hitro vsi zakajeni. Ce ze ni nasproti pridirkal kak avto pa je prah vdiral skozi spranje pri vratih. Po kakih dveh urah je zmanjkalo dobrega makadama in pristali smo na zluknjani stari cesti. Samo na robovih so bili ostanki necesa, kar je nekoc verjetno bil asfalt.
Okoli pol desetih zvecer smo prisli v mesto Kompong Cham, kjer nas je hotel sofer vse zmetati ven, ker mu niso povedali, da gremo celo pot do PP. Sledili sta se dve mucni uri voznje. Tip je bil ze cisto fertik. Za vsak slucaj smo mu s svetilko vsake toliko casa po nesreci posvetili v glavo, da ne bi zaspal. Ob polnoci smo ze bili na trdnih tleh v prvem guesthouse-u, ki je prisel mimo.
Po malici v Stung Trengu in nenacrtovani menjavi kombija smo odrinili na pot. Do prvega avtoservisa. Sofer se je splazil na pol pod kombi in privlekel ven popolnoma zaprasen zracni filter. "Welcome to Cambodia!"
Kmalu nam je bil jasno v cem je trik - nova cesta je v gradnji in se ni asfaltirana, tako da se po dvopasovnem makadamu dviguje prah kot za stavo. Seveda smo bili hitro vsi zakajeni. Ce ze ni nasproti pridirkal kak avto pa je prah vdiral skozi spranje pri vratih. Po kakih dveh urah je zmanjkalo dobrega makadama in pristali smo na zluknjani stari cesti. Samo na robovih so bili ostanki necesa, kar je nekoc verjetno bil asfalt.
Okoli pol desetih zvecer smo prisli v mesto Kompong Cham, kjer nas je hotel sofer vse zmetati ven, ker mu niso povedali, da gremo celo pot do PP. Sledili sta se dve mucni uri voznje. Tip je bil ze cisto fertik. Za vsak slucaj smo mu s svetilko vsake toliko casa po nesreci posvetili v glavo, da ne bi zaspal. Ob polnoci smo ze bili na trdnih tleh v prvem guesthouse-u, ki je prisel mimo.
posted by Unknown at
14:09
3 Comments:
Ej kolk cajta imata še dopust po tem, ko prideta domov? Razmislita še o tem, da bi morda v oddaji povedala kaj o svojem potovanju. Dogodivščine so tako zanimive, da bom predlagal urednici, če je zainteresirana za pogovor v studiju in predstavitev kakih slik. Seveda če bosta za to tudi vidva. Ampak mislim da vaju ne bo težko prepričati. David ima že itak izkušnje z nastopom pred kamero, a ne David :-)
Lepo potujta
By
Anonymous, at 20 October, 2005 23:10
uuuu.... sta se pa razpisala to pot... je blo pa super dons ob čajčku za brat.. ravno prava količina teksta za prebrat ob 0,5l čaja :)... si predstavljata, kako bi blo, če bi mela Borisa sabo... za veliko večino dogodivščin bi bila prikrajšana, ker bi bla zdej že doma :)
By
Anonymous, at 21 October, 2005 08:39
Dopust bova izkoristila do zadnje minute. V cetrtek imava let nazaj in ce ne bo kakih presenecenj :) bova v petek ze delala kaj koristnega :))
By
Unknown, at 21 October, 2005 14:50
Post a Comment
<< Home